RECEPTI ZA TORTE
ENOSTAVNA BOROVNIČEVA TORTA
Recepti za torte so lahko zapleteni pa tudi preprosti. Tale recept je enostaven.
Potrebujemo:
350 g črne ali bele moke,
50 g sojine moke, sol,
po želji noževo konico sode,
200 g masla,
1-2 žlici vode,
1l borovnic,
in 7 žlic sladkorja.
Moko v skledi zmešamo s sodo in soljo ter vanjo narežemo ohlajeno maslo. Sestavine zgnetemo v krhko testo. Po potrebi prilijmo kakšno žlico hladne vode. Ne gnetemo dolgo, ker se testo lahko preveč zmehča. Testo damo za 15 minut v hladilnik, da otrdi. Vklopimo pečico na 200 stopinj. Ohlajeno testo razvaljamo in razvlečemo v okrogel model za torte. Robove zavihamo navznoter in obtisnemo z vilico. Na sredi testo nekajkrat prebodemo z nožem. Testo pečemo brez nadeva 15 minut, potem ga vzamemo iz pečice in obložimo z borovnicami, potresemo s sladkorjem in pečemo še 15 minut. Ponudimo toplo.
RABARBARINA TORTA
Potrebujemo:
2-3 jajca,
150 g sladkorja,
150 g masla,
250 g bele moke,
5 g pecilnega praška ali sodeđ
sok 1 limone,
malo jogurta ali mleka
Za kompot:
700 g rabarare ali robidnic
4 dl vode,
5 žlic sladkorja,
muškatni cvet
Za nadev:
250 g mandljev,
50 g kokosove moke,
1 pest rozin,
5 žlic medu,
½ dl mleka ali jogurta
mleti kardamom
Za preliv:
1 skodelica želatine ali marmelada iz črnega ribeza
Rumenjake, sladkor in maslo penasto umešamo, primešamo moko s pecilnim praškom in limonin sok, nazadnje še trd sneg iz beljakov. Po potrebi umešamo v testo še malo jogurta ali mleka. Testo zlijemo v naoljen pekač za torte in pečemo cca 30 minut na 200 stopinj. Nato ga ohladimo in prerežemo na pol, da dobimo dva oblata.
Medtem ko se peče, pripravimo kompot iz olupljenih rabarbarinih stebel, narezanih na kose in začinjene z muškatnim cvetom. Kuhamo 3 minute v oslajeni vodi. Kompot ohladimo in prelijemo eno plast torte na pladnju. Za nadev zmeljemo mandlje in malo mleka ter dodamo kokosovo moko, rozine in med. Zmes naj stoji 15 minut. S polovico nadeva premažemo plast, prepojeno s kompotom, pokrijemo z drugo polovico in jo premažemo z mandljevim nadevom. Preliv naredimo iz želatine ali iz ribezove marmelade. V lončku kuhamo eno ali drugo sestavino, dokler se ne stopi. Torto s prelivom enakomerno prelijemo in jo postavimo za 1 uro v hladilnik, da se preliv strdi. Rabarbarina torta je poletna torta, ki jo ponudimo ohlajeno.
SACHER TORTA Z MANDLJI
Potrebujemo:
6 žlic drobno mletih mandljev,
60 g moke,
60 g kakava,
100 g čokolade,
120 g masla,
180 g sladkorja,
5 jajc (4 cela, 1 rumenjak, 1 beljak),
½ žličke limoninega soka,
marelično marmelado za premaz,
čokolado za preliv.
Mandeljne, moko in kakav presejemo skupaj. Maslo s sladkorjem penasto umešamo, postopoma dodamo 4 cela jajca in rumenjak. Preostali beljak stepemo z limoninim sokom v trd sneg. V jajčno masleno mešanico dodamo stopljeno čokolado tako, da to previdno ročno vmešamo, postopoma dodamo še moko in sneg ter pečemo pri 220 °C približno 45 minut. Biskvit prerežemo, namažemo še vročo ploskev z marelično marmelado in položimo nanjo drugo ploskev. Obod in vrhnjo površino premažemo z marmelado ter oblijemo s čokoladnim prelivom.
ENOSTAVNEN RECEPT ZA SACHER TORTO
Potrebujemo:
150 g sladkorja,
150 g masla,
8 jajc,
150 g stopljene čokolade,
150 g moke.
Beljake stepamo s 70 g sladkorja okoli 8 minut. Posebej stepamo rumenjake in 80 g sladkorja 5 minut, dodamo maslo in stepamo, da je masa gladka. Nato dodamo zmehčano narezano maslo in stopljeno ½ čokolade. Vse dobro premešamo. Previdno vmešamo še beljake in moko, nadevamo v namaščen pekač s premerom med 22-26 cm in pečemo 1 uro pri 180°C. Po želji prerežemo biskvit na pol, premažemo z marelično marmelado in prelijemo s čokoladno glazuro. Druga varianta je, da kar cel biskvit premažemo z marmelado in oblijemo s čokolado. Pazimo na primerno temperaturo preliva; če je pretopel, ne bo sijoč, če je prehladen, pa se bo težko razmazal.
Izdelava torte
IZDELAVA TORT
Slaščicam je v vsaki nacionalni kuhinji namenjeno kar precej pozornosti. Slaščice so bile od nekdaj priljubljen poobedek pri slavnostnih obedih. Torte so verjetno še posebej priljubljene, ker iz sicer preproste osnove testa in nadeva v plasteh, lahko poljubno izrazimo svoje kuharsko znanje in kombiniramo ter oblikujemo po mili volji.
Torte se med seboj zelo razlikujejo. Lahko so brez moke, nizko ali visoko kalorične, lahke, nasitne, sadne, kremne itd. Izbira je res velika. Nekateri spoštujejo pravila, da je cel obrok uravnotežen in usklajen. Kljub temu pa na slavjih bolj gledamo na to, da zadovoljimo splošen okus. Sicer vemo, kako bi lahko spekli bolj zdravo torto, a če je otroci, povabljeni na zabavo, s slavljencem vred ne bodo jedli, nismo naredili prave poteze. Najdimo pravo mero.
Če je kos torte posladek in se znajde na mizi po vsakem običajnem kosilu, potem je že modro razmišljati malo več o njenih sestavinah. Tudi če z njim obogatimo »samo« nedeljska kosila, velja enako. Nedelj je v letu 52, kar pa ni tako malo, če prištejemo še druge praznike in praznovanja, na katera smo povabljeni. Izdelava torte, njena priprava in sestavine, postanejo v tej luči nenadoma veliko bolj pomembne, kot je to kazalo na prvi pogled. Nenadoma se bomo vprašali, kakšni dodatki in v kakšni meri so uporabljeni, kakšna maščoba, kakšen sladkor itd.
Izdelava tort je poleg kulinaričnih sposobnosti tudi pravo estetsko in vsestransko mojstrstvo. Ne samo glede oblik in okrasja, kjer pride do izraza še umetniški talent slaščičarja, ampak tudi glede harmonije okusov, ki se zlivajo v neponovljiv in enostavno božanski okus. Skratka torte, ki jih je pripravil nekdo, ki je v tem užival in izrazil svojo kreativnost, so prepoznavne po vseh lastnostih, tako po videzu kot po okusu. Sladice imajo kljub temu, da imajo zagovorniki zdrave prehrane marsikaj povedati čeznje, tudi pozitivno vlogo v našem življenju in prehrani.
V čokoladi (temni) so končno potrdili tudi zdravilne snovi, ki človeku pomagajo prebroditi depresijo, ga naredijo bolj veselega in živahnega. Čokoladne torte so torej nekaj posebnega. Semena kakavovca so bila včasih v Mehiki tako cenjena, da so jih uporabljali kot denar in z njimi kupovali in plačevali na trgu. Kakavovec je doma v srednji Ameriki, gojijo pa ga tudi v Afriki in Aziji. Ko so Španci zavzeli Mehiko, so postali pozorni na napitek, ki so ga domačini izdelovali tako, da so pražili kakavova semena, jih zmleli med kamni in jih zmešali z vodo. To je bila prva čokolada, za katero Španci dolgo niso razkrili recepta. Šele leta 1606 so postopek povzeli Italijani. Po vseh italijanskih mestih so vzcvetele zajtrkovalnice, kjer so nudili »kakao«.
V času rokokoja je bila čokolada priljubljena pijača dvorskih elit. Šele 1778 so v Parizu izdelali stroj, ki je izdeloval čokolado v ploščah in šele od takrat, so lahko čokolado tudi jedli, ne le pili. Čokolado danes izdelujejo tako, da zmešajo kakav s fino mletim sladkorjem in lecitinom ter dodatkom kakavovega masla ali druge maščobe. Maso oblikujejo med valji v plošče, ki jih ob povišani temperaturi posušijo.
Kakav in čokolada poživljata predvsem zaradi teobromina, ki ga vsebujeta. Med najbolj znanimi čokoladnimi tortami je Sacher (Zahar) torta, originalno z Dunaja. V slaščičarnah so recepti za torte strogo varovana poslovna skrivnost, kuharice pa si izmenjujejo različne, bolj ali manj komplicirane recepte.
RECEPT ZA SACHER TORTO
Biskvit:
150 g jedilne čokolade,
1 žlica vode,
150 g sladkorja v prahu,
150 g masla,
5 jajc, rumenjake ločimo od beljakov,
nekaj kapljic vanilijeve esence,
150 g gladke moke,
1 žlička pecilnega praška,
350 g marelične marmelade.
Čokoladni preliv:
175 g jedilne čokolade,
160 ml vode,
košček masla,
125 g sladkorja v prahu.
Tortni model s premerom 23-25 cm premažemo z maslom. Čokolado in 1 žlico vode damo v skledo, ki jo postavimo nad kozico z vročo vodo na šibkem ognju.
Sladkor in maslo mešamo, dokler ne nastane rahla in penasta krema. Vanjo vmešamo jajčne rumenjake. Dodamo še stopljeno čokolado in vanilijevo esenco. V zmes vmešamo moko in pecilni prašek. Beljake solimo in jih stepemo v zelo trd sneg. Sneg vmešamo v testo.
Testo nadevamo v pripravljen tortni model. S paletnim nožem poravnamo površino.
Torto pečemo v prej ogreti pečici pri 150˚C, približno 1 uro, dokler torta ne naraste in je čvrsta na dotik. Približno 3-5 minut jo pustimo v modelu, nato pa jo položimo na kuhinjsko rešetko in jo prerežemo na polovico. Polovico pretlačene marmelado namažemo na spodnjo ploščo biskvita. Pokrijemo jo z zgornjo ploščo. Vrh in obok torte premažemo z drugo polovico marmelade.
Za tiste, ki radi poenostavite, lahko kupite že narejen čokoladni preliv za Sacher torte. Če se tega lotimo sami, pa za preliv stopimo čokolado v 1 žlici vode, dodamo maslo in mešamo, dokler se ne stopi. Ostanek vode zlijemo v kozico, dodamo sladkor in kuhamo, da nastane sirup. Polijemo ga po čokoladi in mešamo, da nastane gladka zmes. Postavimo na hladno in ga vmes večkrat premešamo. Ko se dovolj zgosti, ga polijemo po torti in s paletnim nožem enakomerno razmažemo po vrhu in obodu.
Torto postavimo za 2-3 ure na hladno. Kose torte okrasimo s sladko smetano.
Slaščicam je v vsaki nacionalni kuhinji namenjeno kar precej pozornosti. Slaščice so bile od nekdaj priljubljen poobedek pri slavnostnih obedih. Torte so verjetno še posebej priljubljene, ker iz sicer preproste osnove testa in nadeva v plasteh, lahko poljubno izrazimo svoje kuharsko znanje in kombiniramo ter oblikujemo po mili volji.
Torte se med seboj zelo razlikujejo. Lahko so brez moke, nizko ali visoko kalorične, lahke, nasitne, sadne, kremne itd. Izbira je res velika. Nekateri spoštujejo pravila, da je cel obrok uravnotežen in usklajen. Kljub temu pa na slavjih bolj gledamo na to, da zadovoljimo splošen okus. Sicer vemo, kako bi lahko spekli bolj zdravo torto, a če je otroci, povabljeni na zabavo, s slavljencem vred ne bodo jedli, nismo naredili prave poteze. Najdimo pravo mero.
Če je kos torte posladek in se znajde na mizi po vsakem običajnem kosilu, potem je že modro razmišljati malo več o njenih sestavinah. Tudi če z njim obogatimo »samo« nedeljska kosila, velja enako. Nedelj je v letu 52, kar pa ni tako malo, če prištejemo še druge praznike in praznovanja, na katera smo povabljeni. Izdelava torte, njena priprava in sestavine, postanejo v tej luči nenadoma veliko bolj pomembne, kot je to kazalo na prvi pogled. Nenadoma se bomo vprašali, kakšni dodatki in v kakšni meri so uporabljeni, kakšna maščoba, kakšen sladkor itd.
Izdelava tort je poleg kulinaričnih sposobnosti tudi pravo estetsko in vsestransko mojstrstvo. Ne samo glede oblik in okrasja, kjer pride do izraza še umetniški talent slaščičarja, ampak tudi glede harmonije okusov, ki se zlivajo v neponovljiv in enostavno božanski okus. Skratka torte, ki jih je pripravil nekdo, ki je v tem užival in izrazil svojo kreativnost, so prepoznavne po vseh lastnostih, tako po videzu kot po okusu. Sladice imajo kljub temu, da imajo zagovorniki zdrave prehrane marsikaj povedati čeznje, tudi pozitivno vlogo v našem življenju in prehrani.
V čokoladi (temni) so končno potrdili tudi zdravilne snovi, ki človeku pomagajo prebroditi depresijo, ga naredijo bolj veselega in živahnega. Čokoladne torte so torej nekaj posebnega. Semena kakavovca so bila včasih v Mehiki tako cenjena, da so jih uporabljali kot denar in z njimi kupovali in plačevali na trgu. Kakavovec je doma v srednji Ameriki, gojijo pa ga tudi v Afriki in Aziji. Ko so Španci zavzeli Mehiko, so postali pozorni na napitek, ki so ga domačini izdelovali tako, da so pražili kakavova semena, jih zmleli med kamni in jih zmešali z vodo. To je bila prva čokolada, za katero Španci dolgo niso razkrili recepta. Šele leta 1606 so postopek povzeli Italijani. Po vseh italijanskih mestih so vzcvetele zajtrkovalnice, kjer so nudili »kakao«.
V času rokokoja je bila čokolada priljubljena pijača dvorskih elit. Šele 1778 so v Parizu izdelali stroj, ki je izdeloval čokolado v ploščah in šele od takrat, so lahko čokolado tudi jedli, ne le pili. Čokolado danes izdelujejo tako, da zmešajo kakav s fino mletim sladkorjem in lecitinom ter dodatkom kakavovega masla ali druge maščobe. Maso oblikujejo med valji v plošče, ki jih ob povišani temperaturi posušijo.
Kakav in čokolada poživljata predvsem zaradi teobromina, ki ga vsebujeta. Med najbolj znanimi čokoladnimi tortami je Sacher (Zahar) torta, originalno z Dunaja. V slaščičarnah so recepti za torte strogo varovana poslovna skrivnost, kuharice pa si izmenjujejo različne, bolj ali manj komplicirane recepte.
RECEPT ZA SACHER TORTO
Biskvit:
150 g jedilne čokolade,
1 žlica vode,
150 g sladkorja v prahu,
150 g masla,
5 jajc, rumenjake ločimo od beljakov,
nekaj kapljic vanilijeve esence,
150 g gladke moke,
1 žlička pecilnega praška,
350 g marelične marmelade.
Čokoladni preliv:
175 g jedilne čokolade,
160 ml vode,
košček masla,
125 g sladkorja v prahu.
Tortni model s premerom 23-25 cm premažemo z maslom. Čokolado in 1 žlico vode damo v skledo, ki jo postavimo nad kozico z vročo vodo na šibkem ognju.
Sladkor in maslo mešamo, dokler ne nastane rahla in penasta krema. Vanjo vmešamo jajčne rumenjake. Dodamo še stopljeno čokolado in vanilijevo esenco. V zmes vmešamo moko in pecilni prašek. Beljake solimo in jih stepemo v zelo trd sneg. Sneg vmešamo v testo.
Testo nadevamo v pripravljen tortni model. S paletnim nožem poravnamo površino.
Torto pečemo v prej ogreti pečici pri 150˚C, približno 1 uro, dokler torta ne naraste in je čvrsta na dotik. Približno 3-5 minut jo pustimo v modelu, nato pa jo položimo na kuhinjsko rešetko in jo prerežemo na polovico. Polovico pretlačene marmelado namažemo na spodnjo ploščo biskvita. Pokrijemo jo z zgornjo ploščo. Vrh in obok torte premažemo z drugo polovico marmelade.
Za tiste, ki radi poenostavite, lahko kupite že narejen čokoladni preliv za Sacher torte. Če se tega lotimo sami, pa za preliv stopimo čokolado v 1 žlici vode, dodamo maslo in mešamo, dokler se ne stopi. Ostanek vode zlijemo v kozico, dodamo sladkor in kuhamo, da nastane sirup. Polijemo ga po čokoladi in mešamo, da nastane gladka zmes. Postavimo na hladno in ga vmes večkrat premešamo. Ko se dovolj zgosti, ga polijemo po torti in s paletnim nožem enakomerno razmažemo po vrhu in obodu.
Torto postavimo za 2-3 ure na hladno. Kose torte okrasimo s sladko smetano.
Rojstnodnevne torte
ROJSTNODNEVNE TORTE
Do rojstnih dni imamo ljudje zelo različen odnos. Predvsem je to naš osebni praznik, ki kaže tudi na to, kakšen odnos imamo do sebe. Če se spoštujemo, se imamo radi, potem se ponavadi svojega rojstnega dne, vsakega leta, ki smo ga preživeli in vsakega, ki je še pred nami, tudi veselimo. Obeležje želimo proslaviti v krogu svojih najdražjih oziroma tistih, ki so za nas pomembni in si brez njih svojega življenja ne prestavljamo.
Kako pomembni so nam naši gostje lahko med drugim pokažemo tudi s torto. Bodisi, da jo naročimo ali spečemo sami, ali pa nam jo podarijo kot pozornost. Ponavadi se je glede tega, kaj nameravajo povabljenci in kaj gostitelj, pametno uskladiti, da se ne znajdemo s petimi tortami za posladek, ki jih potem skušamo razdeliti med povabljene, ko odhajajo, da ne bi šle v nič.
Lepo je, če so rojstno-dnevne torte usklajene z obdarovancem, z njegovim značajem, hobijem, vrednotami. Za otroke morda še najbolj vemo, s čim jih bomo razveselili. Malo več napora pa nas bo zagotovo stalo, da se spomnimo originalne torte za odraslega slavljenca. Morda se nam posreči ideja o domiselni obliki ali pa lahko več izrazimo z duhovitim napisom in okrasjem.
V dobri slaščičarni vam bodo z veseljem svetoval in vam pokazali, kaj vse lahko naredijo. Najbolj ekonomično boste izrabili čas, če si že prej ogledate njihovo ponudbo na internetu, ali celo opravite naročilo preko spleta. Nikar ne pozabimo, da bo torta prav toliko povedala o naročniku kot o slavljencu, zato se potrudimo. Dokažimo, da cenimo povabljence in slavljenca.
Torta je nedvomno simbol obilja. S tem, da ljudi povabimo na zabavo oz. slavje pokažemo, da smo z njimi pripravljeni deliti tudi dobre stvari, ki se nam zgodijo v življenju. Ponavadi z drugimi zlahka delimo težave in tarnanje, pozabimo pa na to, da lahko delimo tudi veselje, kar je nedvomno bolj prijetno. In bolj verjetno je, da nam bodo stali ob strani tudi v slabem, če so bili ob nas v dobrem. Če niste navdušen praznovalec rojstnih dni, se zamislite, kaj zamujate. Vsak dan je manj časa in vse manj ga namenjamo tudi nam dragim ljudem, bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. Mogoče je nastopil čas, da stkemo bolj močne vezi z njimi. Morda si želijo, da se stiki obnovijo vsaj enkrat letno, ali pa vsaj ob okroglih obletnicah.
Do rojstnih dni imamo ljudje zelo različen odnos. Predvsem je to naš osebni praznik, ki kaže tudi na to, kakšen odnos imamo do sebe. Če se spoštujemo, se imamo radi, potem se ponavadi svojega rojstnega dne, vsakega leta, ki smo ga preživeli in vsakega, ki je še pred nami, tudi veselimo. Obeležje želimo proslaviti v krogu svojih najdražjih oziroma tistih, ki so za nas pomembni in si brez njih svojega življenja ne prestavljamo.
Kako pomembni so nam naši gostje lahko med drugim pokažemo tudi s torto. Bodisi, da jo naročimo ali spečemo sami, ali pa nam jo podarijo kot pozornost. Ponavadi se je glede tega, kaj nameravajo povabljenci in kaj gostitelj, pametno uskladiti, da se ne znajdemo s petimi tortami za posladek, ki jih potem skušamo razdeliti med povabljene, ko odhajajo, da ne bi šle v nič.
Lepo je, če so rojstno-dnevne torte usklajene z obdarovancem, z njegovim značajem, hobijem, vrednotami. Za otroke morda še najbolj vemo, s čim jih bomo razveselili. Malo več napora pa nas bo zagotovo stalo, da se spomnimo originalne torte za odraslega slavljenca. Morda se nam posreči ideja o domiselni obliki ali pa lahko več izrazimo z duhovitim napisom in okrasjem.
V dobri slaščičarni vam bodo z veseljem svetoval in vam pokazali, kaj vse lahko naredijo. Najbolj ekonomično boste izrabili čas, če si že prej ogledate njihovo ponudbo na internetu, ali celo opravite naročilo preko spleta. Nikar ne pozabimo, da bo torta prav toliko povedala o naročniku kot o slavljencu, zato se potrudimo. Dokažimo, da cenimo povabljence in slavljenca.
Torta je nedvomno simbol obilja. S tem, da ljudi povabimo na zabavo oz. slavje pokažemo, da smo z njimi pripravljeni deliti tudi dobre stvari, ki se nam zgodijo v življenju. Ponavadi z drugimi zlahka delimo težave in tarnanje, pozabimo pa na to, da lahko delimo tudi veselje, kar je nedvomno bolj prijetno. In bolj verjetno je, da nam bodo stali ob strani tudi v slabem, če so bili ob nas v dobrem. Če niste navdušen praznovalec rojstnih dni, se zamislite, kaj zamujate. Vsak dan je manj časa in vse manj ga namenjamo tudi nam dragim ljudem, bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. Mogoče je nastopil čas, da stkemo bolj močne vezi z njimi. Morda si želijo, da se stiki obnovijo vsaj enkrat letno, ali pa vsaj ob okroglih obletnicah.
Torte po naročilu
Torte po naročilu imajo več prednosti. Ena in morda najvažnejša je ta, da bo vaša torta 100% taka, kot mora biti. Pri domači peki, različnih receptih in nasvetih se nam lahko kaj hitro zgodi, da se nam prav takrat, ko se želimo najbolj izkazati, kaj sfiži. Testo se posede na sredini, nikakor ga ne morem lepo razrezati z žico ali nožem, ker se packa, krema je preredka in se poceja, torta je presočna in se iz nje cedijo sokovi, ki kvarijo obliko, torta je presladka, brez oblike in še in še presenečenj nas lahko čaka ravno ob najbolj neprimernem času.
Pametno je, da pri bolj pomembnih slavjih, pa naj so to osebna ali pa poslovna, ničesar ne prepuščate naključju, zato je torta po naročilu prej pravilo kot izjema. Prepustite zadevo profesionalcem in brez stresnih zadnjih trenutkov v miru pripravite druge podrobnosti. Dela vam kljub temu ne bo zmanjkalo.
Če načrtujemo slavje, je pomembna celostna podoba zabave; od vabil povabljencem do zadnje malenkosti, kot so pogrinjki, prtički ipd. Za vrtne zabave, piknike in otroške rojstne dni so že utečena praksa tematske zabave. Praktično ni nič boljšega, če lahko dobite vse na enem mestu, da vam slaščičarna ponudi tako torte po naročilu kot tudi vse potrebne rekvizite, ki dajo zabavi poseben čar.
Pri tortah ni pomembno samo to, kakšen okus ste si zamislili, ampak tudi estetski videz. Pri človeku delujejo čutila usklajeno. Pri lepo aranžirani jedi se nam pocedijo sline že samo, ko jo pogledamo. Torej tudi sam videz igra pomembno vlogo. Pri otrocih se prepustimo domišljiji, ki nima meja. Torte imajo lahko obliko stripovskih junakov, živalic, avtomobilov itd. Lahko so okrogle ali oglate in imajo samo sliko junaka, živalce itd. Lahko so v obliki knjig, nadstropij…, omejitev praktično ni.
Torte so tiste, ki naredijo odločilen vtis oziroma pečat na zabavi. To je najbolj pomembno pri otroških zabavah, pa tudi odrasli se razveselijo originalne torte, za katero ste se posebej potrudili, da je bila po meri slavljenca. V enaki meri to velja za jubileje podjetij, kjer torta ne sme manjkati. Na koncu bodo mediji objavili ravno slike rezanja nenavadne torte, ne pa proslave in slavnostnih govornikov.
Če sodelujete pri načrtovanju katere koli slovesnosti, predlagajte torto. Ne boste zgrešili. Torta je naša promocija. Poceni in učinkovita, še sploh če jo pripravijo in dostavijo slaščičarji. Izberite najboljše, brez tveganja. Zaupajte priporočilom drugih. Zaupajte znaku kakovosti mesta Ljubljana.
Pametno je, da pri bolj pomembnih slavjih, pa naj so to osebna ali pa poslovna, ničesar ne prepuščate naključju, zato je torta po naročilu prej pravilo kot izjema. Prepustite zadevo profesionalcem in brez stresnih zadnjih trenutkov v miru pripravite druge podrobnosti. Dela vam kljub temu ne bo zmanjkalo.
Če načrtujemo slavje, je pomembna celostna podoba zabave; od vabil povabljencem do zadnje malenkosti, kot so pogrinjki, prtički ipd. Za vrtne zabave, piknike in otroške rojstne dni so že utečena praksa tematske zabave. Praktično ni nič boljšega, če lahko dobite vse na enem mestu, da vam slaščičarna ponudi tako torte po naročilu kot tudi vse potrebne rekvizite, ki dajo zabavi poseben čar.
Pri tortah ni pomembno samo to, kakšen okus ste si zamislili, ampak tudi estetski videz. Pri človeku delujejo čutila usklajeno. Pri lepo aranžirani jedi se nam pocedijo sline že samo, ko jo pogledamo. Torej tudi sam videz igra pomembno vlogo. Pri otrocih se prepustimo domišljiji, ki nima meja. Torte imajo lahko obliko stripovskih junakov, živalic, avtomobilov itd. Lahko so okrogle ali oglate in imajo samo sliko junaka, živalce itd. Lahko so v obliki knjig, nadstropij…, omejitev praktično ni.
Torte so tiste, ki naredijo odločilen vtis oziroma pečat na zabavi. To je najbolj pomembno pri otroških zabavah, pa tudi odrasli se razveselijo originalne torte, za katero ste se posebej potrudili, da je bila po meri slavljenca. V enaki meri to velja za jubileje podjetij, kjer torta ne sme manjkati. Na koncu bodo mediji objavili ravno slike rezanja nenavadne torte, ne pa proslave in slavnostnih govornikov.
Če sodelujete pri načrtovanju katere koli slovesnosti, predlagajte torto. Ne boste zgrešili. Torta je naša promocija. Poceni in učinkovita, še sploh če jo pripravijo in dostavijo slaščičarji. Izberite najboljše, brez tveganja. Zaupajte priporočilom drugih. Zaupajte znaku kakovosti mesta Ljubljana.
Torte
Torta je nedvomno kraljica med sladicami. Zanjo je značilnih več plasti nadeva med biskvitnim testom. Torta je torej ponavadi sestavljena iz testa in nadeva. Najbolj običajna je okrogla torta.
Torta je novejšega izvora. Janez Svetokriški jo omenja leta 1700, recepte za torte pa navaja tudi Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah leta 1799, kar je med drugim najstarejša kuharska knjiga v slovenščini. Pred drugo svetovno vojno so jo pekli samo v premožnih gospodinjstvih, bolj priljubljeno je bilo naročanje torte v slaščičarnah in kavarnah. To so bili gostinski lokali, kjer so stregli s toplimi in mrzlimi napitki in slaščicami, gostom pa so bili na voljo tudi časopisi in časniki. Njihov prvotni namen je bil ustvariti javni prostor, neke vrste salon za druženje mestnega prebivalstva ob razvedrilu in družabnih igrah. Na Slovenskem je bilo največ kavarn v Ljubljani, prva je omenjena leta 1713. Do leta 1940 je Ljubljana imela že 23 kavarn. V njih so se zbirali družbena elita, intelektualci in umetniki. Med najstarejše sodobne kavarne spadata Nebotičnik (1933) in bežigrajska kavarna Majcen (1936).
Kavarne so pripomogle k priljubljenosti tort kot slaščic. Šele zadnjih 50 let pa je torta na mizi ob vseh življenjskih praznikih in slavjih, kot so poroka in rojstni dnevi ter kot posladek ali priboljšek.
Predhodnica torte je verjetno pri nas potica, ki je prav tako dobila častno mesto na vsaki mizi ob različnih slavnostnih priložnostih. Že v 17. stoletju je potico kot praznično jed opisal baron Janez Vajkard Valvasor. Potica se kot praznična in obredna jed že stoletja pojavlja na mizi slovenskega kmeta, plemiča in meščana. Etnolog Damjan J. Ovsec, pravi, da izvira v srednjem veku iz samostanskih kuhinj. Od tam se je to žlahtno pecivo razširilo naprej na gradove, v graščine, v mesta in razmeroma zgodaj tudi v podeželje.
Danes pa si ne moremo predstavljati rojstnega dne brez torte. Torte so odličen posladek ob različnih jubilejih, osebnih in poslovnih priložnostih. Morda ne bo odveč, če se pozanimate o okusu poslovnih partnerjev. Ne boste verjeli, kako veliko ljudi je sladkosnednih. Tako kot poznate okus svoje družine, se o poslovnem partnerju pozanimajte, kakšni okusi so mu všeč. Danes je v sodobnem poslovnem bontonu dovoljeno poklanjati tudi kulinarične specialitete, paziti je treba le, da so sveže in primerno shranjene oziroma pripravljene tudi za daljši transport, če se sladice ne postreže, ampak podari.
Pralineji, ki so nekaj posebnega, so lahko odlično darilce oziroma pozornost tudi v poslovnem svetu. Če na slavju postrežete s torto, praktično ne morete zgrešiti. Danes so na voljo izrednih oblik, od knjig do drugih predmetov, s takimi in drugačnimi umetelnimi napisi in predmeti, skratka prava paša za oči in želodec. Torta da slavju posebno praznično piko na i, saj slavljenec torto reže, piha sveče, se z njo fotografira, skratka torta je center pozornosti na vsaki mizi. Če pa je še nekaj posebnega, nam dogodek ostane še bolj trdno v prijetnem spominu. Otroci včasih štejejo rojstne dneve po tortah. Za pravi rojstni dan sem imela tortico medvedka Puja, za drugi Mačka Murija, pa potem mucko Hello Kitty, pa kužka Cufija, pa ovčko itd… Vsekakor so spomini prijetni, če se svojih rojstnih dni spominjaš po slastnih tortah, kajne?
Torta je novejšega izvora. Janez Svetokriški jo omenja leta 1700, recepte za torte pa navaja tudi Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah leta 1799, kar je med drugim najstarejša kuharska knjiga v slovenščini. Pred drugo svetovno vojno so jo pekli samo v premožnih gospodinjstvih, bolj priljubljeno je bilo naročanje torte v slaščičarnah in kavarnah. To so bili gostinski lokali, kjer so stregli s toplimi in mrzlimi napitki in slaščicami, gostom pa so bili na voljo tudi časopisi in časniki. Njihov prvotni namen je bil ustvariti javni prostor, neke vrste salon za druženje mestnega prebivalstva ob razvedrilu in družabnih igrah. Na Slovenskem je bilo največ kavarn v Ljubljani, prva je omenjena leta 1713. Do leta 1940 je Ljubljana imela že 23 kavarn. V njih so se zbirali družbena elita, intelektualci in umetniki. Med najstarejše sodobne kavarne spadata Nebotičnik (1933) in bežigrajska kavarna Majcen (1936).
Kavarne so pripomogle k priljubljenosti tort kot slaščic. Šele zadnjih 50 let pa je torta na mizi ob vseh življenjskih praznikih in slavjih, kot so poroka in rojstni dnevi ter kot posladek ali priboljšek.
Predhodnica torte je verjetno pri nas potica, ki je prav tako dobila častno mesto na vsaki mizi ob različnih slavnostnih priložnostih. Že v 17. stoletju je potico kot praznično jed opisal baron Janez Vajkard Valvasor. Potica se kot praznična in obredna jed že stoletja pojavlja na mizi slovenskega kmeta, plemiča in meščana. Etnolog Damjan J. Ovsec, pravi, da izvira v srednjem veku iz samostanskih kuhinj. Od tam se je to žlahtno pecivo razširilo naprej na gradove, v graščine, v mesta in razmeroma zgodaj tudi v podeželje.
Danes pa si ne moremo predstavljati rojstnega dne brez torte. Torte so odličen posladek ob različnih jubilejih, osebnih in poslovnih priložnostih. Morda ne bo odveč, če se pozanimate o okusu poslovnih partnerjev. Ne boste verjeli, kako veliko ljudi je sladkosnednih. Tako kot poznate okus svoje družine, se o poslovnem partnerju pozanimajte, kakšni okusi so mu všeč. Danes je v sodobnem poslovnem bontonu dovoljeno poklanjati tudi kulinarične specialitete, paziti je treba le, da so sveže in primerno shranjene oziroma pripravljene tudi za daljši transport, če se sladice ne postreže, ampak podari.
Pralineji, ki so nekaj posebnega, so lahko odlično darilce oziroma pozornost tudi v poslovnem svetu. Če na slavju postrežete s torto, praktično ne morete zgrešiti. Danes so na voljo izrednih oblik, od knjig do drugih predmetov, s takimi in drugačnimi umetelnimi napisi in predmeti, skratka prava paša za oči in želodec. Torta da slavju posebno praznično piko na i, saj slavljenec torto reže, piha sveče, se z njo fotografira, skratka torta je center pozornosti na vsaki mizi. Če pa je še nekaj posebnega, nam dogodek ostane še bolj trdno v prijetnem spominu. Otroci včasih štejejo rojstne dneve po tortah. Za pravi rojstni dan sem imela tortico medvedka Puja, za drugi Mačka Murija, pa potem mucko Hello Kitty, pa kužka Cufija, pa ovčko itd… Vsekakor so spomini prijetni, če se svojih rojstnih dni spominjaš po slastnih tortah, kajne?
Čokoladne torte
ČOKOLADNA TORTA
Moj brat je čisti čokoholik. Če ne veste, kaj to je, naj pojasnim, da so to tisti, ki so nori na čokolado. Že od malega se je metal po tleh trgovine, če mu mama ni kupila vsaj male čokoladice »Životinjsko carstvo«. Večji je bil, večje so bile čokolade, pa čeprav smo »šparali« za avto, za hišo, pa za psa…
V nasprotju z bratom, čokoholikom, sem bila sama že v obdobju žepninoholika, a sem bila vedno deležna takih trapastih nasvetov, kot so: »Kaj pa rabiš hodit v kino, saj imamo televizijo?« Šparali smo torej vsi, pri vsem, le pri bratovih čokoladah ne.
Ko se je zaposlil, je v dvokrilni pisarniški omari hranil same Milke, ki jih je prinesel iz Avstrije. Dejansko je z leti postal pravi specialist za dobre čokolade. Ko se je okoli njega smukala njegova sedanja žena, me je enkrat vprašala, kako bi ga omrežila, pa sem ji v zameno za stekleničko parfuma izdala skrivnost, naj mu speče mufine za čokoholike, ki imajo dvojno porcijo čokolade, pa še čokoladne koščke in čokoladne mrvice za povrh.
Ker se za poroko ni ogrel niti po več mesecih resne zveze, me je prosila za nov prijateljski nasvet. Na koncu se je izkazalo, da je bil pravi. Predlagala sem ji, da naj ga zmami s čokoladno poročno torto oziroma naj mu pripravi čokoladno poslastico in mu jo ponudi zvečer, preden se loti kočljive poročne teme. Zaupala mi je:«To pa ne bo šlo, ker ne znam speči torte. Največji domet mojega testa je biskvit iz bebi piškotov. Ti pa mi razlagaš o pravi čokoladni mojstrovini…« Potem sem ji zaupala še eno skrivnost; dandanes skoraj nobena več ne peče torte sama. Še za na tekmovanje na kmečkih igrah, katera speče najboljši štrudel ali potico, babice prinesejo trgovinsko robo… Je pa res, da znajo najti prvo-klasno.
»Pretiravaš«, je rekla. No, tole z babicami vzamem nazaj, drugače pa poznam kar nekaj žensk, ki vsako situacijo rešijo s sladkarijami iz slaščičarne Galerija Grad. Čokoladna torta je pa sploh »best seller«.
»Ko se bo basal s prvim koščkom, poznavalsko zaprl oči in iskal v spominu, na kaj ga spominja, mu nikar ne priznaj od kod je. Zamoti ga s kakšnim poljubčkom na uho ali kaj podobnega, da mu zmedeš čute. Njihova čokoladna torta je njegova šibka točka - Ahilova peta. Reci mu na primer:« Dragi, a ne bi bilo fino, če bi te vsak dan pitala s takimi dobrotami, a?« Potem naredi premolk in mu reci: »Ampak to je rezervirano samo za mojega zakonskega moža…«
Evo, ne boste verjeli; prvič, res sta se poročila in drugič, moj bratec še zdaj ne ve, da so božanske torte, ki jih peče njegova ženička, kupljene v slaščičarni Galerija Grad. Temu se šele reče male tajne velikih mojstric. In moja nova sorodnica ve, da bo zato, ker mi vsake toliko časa pokloni kakšen modni dodatek, njena skrivnost pri meni vedno varno skrita.
Moj brat je čisti čokoholik. Če ne veste, kaj to je, naj pojasnim, da so to tisti, ki so nori na čokolado. Že od malega se je metal po tleh trgovine, če mu mama ni kupila vsaj male čokoladice »Životinjsko carstvo«. Večji je bil, večje so bile čokolade, pa čeprav smo »šparali« za avto, za hišo, pa za psa…
V nasprotju z bratom, čokoholikom, sem bila sama že v obdobju žepninoholika, a sem bila vedno deležna takih trapastih nasvetov, kot so: »Kaj pa rabiš hodit v kino, saj imamo televizijo?« Šparali smo torej vsi, pri vsem, le pri bratovih čokoladah ne.
Ko se je zaposlil, je v dvokrilni pisarniški omari hranil same Milke, ki jih je prinesel iz Avstrije. Dejansko je z leti postal pravi specialist za dobre čokolade. Ko se je okoli njega smukala njegova sedanja žena, me je enkrat vprašala, kako bi ga omrežila, pa sem ji v zameno za stekleničko parfuma izdala skrivnost, naj mu speče mufine za čokoholike, ki imajo dvojno porcijo čokolade, pa še čokoladne koščke in čokoladne mrvice za povrh.
Ker se za poroko ni ogrel niti po več mesecih resne zveze, me je prosila za nov prijateljski nasvet. Na koncu se je izkazalo, da je bil pravi. Predlagala sem ji, da naj ga zmami s čokoladno poročno torto oziroma naj mu pripravi čokoladno poslastico in mu jo ponudi zvečer, preden se loti kočljive poročne teme. Zaupala mi je:«To pa ne bo šlo, ker ne znam speči torte. Največji domet mojega testa je biskvit iz bebi piškotov. Ti pa mi razlagaš o pravi čokoladni mojstrovini…« Potem sem ji zaupala še eno skrivnost; dandanes skoraj nobena več ne peče torte sama. Še za na tekmovanje na kmečkih igrah, katera speče najboljši štrudel ali potico, babice prinesejo trgovinsko robo… Je pa res, da znajo najti prvo-klasno.
»Pretiravaš«, je rekla. No, tole z babicami vzamem nazaj, drugače pa poznam kar nekaj žensk, ki vsako situacijo rešijo s sladkarijami iz slaščičarne Galerija Grad. Čokoladna torta je pa sploh »best seller«.
»Ko se bo basal s prvim koščkom, poznavalsko zaprl oči in iskal v spominu, na kaj ga spominja, mu nikar ne priznaj od kod je. Zamoti ga s kakšnim poljubčkom na uho ali kaj podobnega, da mu zmedeš čute. Njihova čokoladna torta je njegova šibka točka - Ahilova peta. Reci mu na primer:« Dragi, a ne bi bilo fino, če bi te vsak dan pitala s takimi dobrotami, a?« Potem naredi premolk in mu reci: »Ampak to je rezervirano samo za mojega zakonskega moža…«
Evo, ne boste verjeli; prvič, res sta se poročila in drugič, moj bratec še zdaj ne ve, da so božanske torte, ki jih peče njegova ženička, kupljene v slaščičarni Galerija Grad. Temu se šele reče male tajne velikih mojstric. In moja nova sorodnica ve, da bo zato, ker mi vsake toliko časa pokloni kakšen modni dodatek, njena skrivnost pri meni vedno varno skrita.
Poročne torte
POROČNE TORTE
Do nedavnega sem imel zaročenko, ki se je počasi, a zanesljivo naveličala svojega statusa na koruzi in zahtevala zakonske pravice. No, roko na srce, dolžnosti je že tako in tako opravljala…
Dogovorila sva datum in kraj poroke, seznam povabljencev, koncept poročne zabave, jedilnike…, do tukaj sva bila usklajena kot stara zakonca. Zataknilo pa se je pri poročni torti. Prepričan sem bil, da poročno torto lahko naročimo kot posladek v restavraciji, a glej ga zlomka. Bodoča nevesta se je skujala in mi povedala, da hoče pravo, večnadstropno torto. V solzah je priznala, da je izbrala cenejšo poročno obleko, da bi ublažila stroške, da pa pri torti ne bo popustila. »Večnadstropna torta«, je poudarila, »ali pa nič!« Po poroki sva se temu pripetljaju smejala in takrat mi je priznala, da je šlo bolj za to, da bo imela poročne slike, na kateri reževa torto, kot pa za karkoli drugega. Sentimentalno je razmišljala, kako bo otrokom in vnučkom kazala poročne slike. Tista slika, kjer ženin in nevesta skupaj zarežeta v torto, se ji je zdela med najpomembnejšimi.
Izkazalo se je, da ni bil edini pogoj večnadstropna torta, ampak je zahtevala, da jo naročim v slaščičarni Galerija Grad, ki je bila v bistvu že skoraj tradicionalna izbira njihove družine, ki je tako ali tako mislila, da so nekaj boljšega. Takrat še nisem vedel, da je slaščičarna res nekaj posebnega, saj je prišla v »Izbor kakovosti v Ljubljani leta 2008«. Najprej sem se že videl, kako prosim prijatelje, naj sproti skočijo še v slaščičarno po poročno torto v nadstropjih in jim obljubljam vse mogoče povratne usluge. Ali pa v črnem scenariju sebe, kako na sovoznikovem sedežu v poročni obleki držim v naročju večnadstropno torto, prijatelj na hitro pribremza, torta pa konča na vetrobranskem steklu in na moji obleki.
Pošteno sem si oddahnil, ko so mi povedali, da naročeno torto na želeni naslov dostavijo brezplačno. Sploh pa sem se režal kot pečen maček, ko so prijatelji hvalili torto, kako je dobra, da bi jo še angelci jedli. Še več, rekli so, da je ta nova romantika, z ženinom in nevesto na vrhu torte spet »in« in da je vse skupaj izpadlo cool. Jaz pa sem mislil, da me bodo na balinanju do konca življenja dražili s torto z mladoporočencema na vrhu… Morda pa bo kdo od njih popustil ravno zaradi torte? Kdo ve?
Do nedavnega sem imel zaročenko, ki se je počasi, a zanesljivo naveličala svojega statusa na koruzi in zahtevala zakonske pravice. No, roko na srce, dolžnosti je že tako in tako opravljala…
Dogovorila sva datum in kraj poroke, seznam povabljencev, koncept poročne zabave, jedilnike…, do tukaj sva bila usklajena kot stara zakonca. Zataknilo pa se je pri poročni torti. Prepričan sem bil, da poročno torto lahko naročimo kot posladek v restavraciji, a glej ga zlomka. Bodoča nevesta se je skujala in mi povedala, da hoče pravo, večnadstropno torto. V solzah je priznala, da je izbrala cenejšo poročno obleko, da bi ublažila stroške, da pa pri torti ne bo popustila. »Večnadstropna torta«, je poudarila, »ali pa nič!« Po poroki sva se temu pripetljaju smejala in takrat mi je priznala, da je šlo bolj za to, da bo imela poročne slike, na kateri reževa torto, kot pa za karkoli drugega. Sentimentalno je razmišljala, kako bo otrokom in vnučkom kazala poročne slike. Tista slika, kjer ženin in nevesta skupaj zarežeta v torto, se ji je zdela med najpomembnejšimi.
Izkazalo se je, da ni bil edini pogoj večnadstropna torta, ampak je zahtevala, da jo naročim v slaščičarni Galerija Grad, ki je bila v bistvu že skoraj tradicionalna izbira njihove družine, ki je tako ali tako mislila, da so nekaj boljšega. Takrat še nisem vedel, da je slaščičarna res nekaj posebnega, saj je prišla v »Izbor kakovosti v Ljubljani leta 2008«. Najprej sem se že videl, kako prosim prijatelje, naj sproti skočijo še v slaščičarno po poročno torto v nadstropjih in jim obljubljam vse mogoče povratne usluge. Ali pa v črnem scenariju sebe, kako na sovoznikovem sedežu v poročni obleki držim v naročju večnadstropno torto, prijatelj na hitro pribremza, torta pa konča na vetrobranskem steklu in na moji obleki.
Pošteno sem si oddahnil, ko so mi povedali, da naročeno torto na želeni naslov dostavijo brezplačno. Sploh pa sem se režal kot pečen maček, ko so prijatelji hvalili torto, kako je dobra, da bi jo še angelci jedli. Še več, rekli so, da je ta nova romantika, z ženinom in nevesto na vrhu torte spet »in« in da je vse skupaj izpadlo cool. Jaz pa sem mislil, da me bodo na balinanju do konca življenja dražili s torto z mladoporočencema na vrhu… Morda pa bo kdo od njih popustil ravno zaradi torte? Kdo ve?
Torte s sliko
TORTE S SLIKO (IZJAVE ZADOVOLJNIH STRANK)
Sin je bil čisto »zmešan« na Nodija. Imeli smo celo zbirko »njegovih risank«, ki so se neprestano vrtele na našem ekranu televizije. Ni in ni se ga naveličal, meni pa so se vse dlake postavile pokonci, če sem samo zaslišala špico »Prihaja Nodi, Nodi…« Seveda, kar si ga vprašal, je bil odgovor Nodi. Po moje mu je zasedel celo glavo. Če si ga vprašal, kaj bo jedel za nedeljsko kosilo, si dobil odgovor Nodi. Potem smo skupaj mrzlično študirali, kaj je Nodijevo kosilo oz. kaj zdravega Nodi jé. Zato tudi ni bilo težko uganiti, kaj si želi za rojstni dan: Nodija na 100 in en način.
Spomnila sem se, da sem nekje zasledila, da lahko dobiš tudi torte s sliko. To bi bilo kot nalašč za našega malega vnetega oboževalca Nodija. Malo sem pobrskala po internetu in naletela na široko ponudbo Galerije Grad. Odločila sem se zanje, ker imajo pri nakupu nad 50 EUR tudi brezplačno dostavo po Ljubljani. Ta ponudba je odpravila še moje zadnje pomisleke. Ponavadi sem dan prej in na dan rojstnega dne dirkala kot strgan pes z verige po trgovinah, da sem nabavila še zadnje manjkajoče stvari. Vedno sem še kaj pozabila. Ugotovila sem, da v Galeriji Grad lahko dobim tudi celotno podobo zabave, kar bo otrokom še bolj zanimivo, meni pa ne bo potrebno pomivati posode in jo zlagati v pomivalni stroj, ki ne bo dohajal njihovega packanja. Saj veste, otrok naredi požirek pijače iz kozarca, se gre igrat, pride nazaj in reče:« Kateri je moj kozarec?« Vsi malce začudeno gledajo in že vzame novega in tako dalje. Polno na pol popitih pijač v kozarcih, za katere nihče ne ve, čigavi so in pomanjkanje čistih kozarcev. Za sproščeno zabavo je pomembno, da se otroci ne obremenjujejo, če se kaj prevrne ali pade po tleh. Najboljše je, če se kozarec ne more razbiti, ker je plastičen, krožnik pa papirnat.
Že v začetku zabave sem na vsak kozarec s črnim flomastrom napisala otrokovo ime in nihče več ni spraševal, kateri kozarec je njegov. Papirnati krožniki so se odlično izkazali. Menjali smo jih za vsako jed, brez slabih misli: »Spet me bo čakala gora posode.« Vabila, ki sem jih naročila pri Galeriji Grad, so se ujemala s kozarci, krožniki in namiznimi pogrinjki. Skratka, Nodijeva torta je bila »boom« za sina, motiv avtomobilov pa je naredil malo bolj »fantovski« vtis.
Rojstno dnevna zabava je uspela kot še nikoli. Otroci so bili sproščeni in razigrani, pa tudi sama sem bila zelo zadovoljna, saj sem imela manj dela. Urica ali dve za nakupe, ki so mi jih prihranili z dostavo, da ne omenjam parkinga (kako bi namreč šla na mestni avtobus s torto), ura za pomivanje posode… Zdaj pa so otroci sami zmetali krožnike v veliko plastično vrečo, ki jim je služila za smetnjak in v nekaj minutah o zabavi ni bilo ne duha ne sluha. Preden je zaspal, me je sin objel in rekel:«Mami, ti si zakon. Kot Nodi. » Boljšega komplimenta od njega v tistem trenutku verjetno res ne bi mogla dobiti.
Sin je bil čisto »zmešan« na Nodija. Imeli smo celo zbirko »njegovih risank«, ki so se neprestano vrtele na našem ekranu televizije. Ni in ni se ga naveličal, meni pa so se vse dlake postavile pokonci, če sem samo zaslišala špico »Prihaja Nodi, Nodi…« Seveda, kar si ga vprašal, je bil odgovor Nodi. Po moje mu je zasedel celo glavo. Če si ga vprašal, kaj bo jedel za nedeljsko kosilo, si dobil odgovor Nodi. Potem smo skupaj mrzlično študirali, kaj je Nodijevo kosilo oz. kaj zdravega Nodi jé. Zato tudi ni bilo težko uganiti, kaj si želi za rojstni dan: Nodija na 100 in en način.
Spomnila sem se, da sem nekje zasledila, da lahko dobiš tudi torte s sliko. To bi bilo kot nalašč za našega malega vnetega oboževalca Nodija. Malo sem pobrskala po internetu in naletela na široko ponudbo Galerije Grad. Odločila sem se zanje, ker imajo pri nakupu nad 50 EUR tudi brezplačno dostavo po Ljubljani. Ta ponudba je odpravila še moje zadnje pomisleke. Ponavadi sem dan prej in na dan rojstnega dne dirkala kot strgan pes z verige po trgovinah, da sem nabavila še zadnje manjkajoče stvari. Vedno sem še kaj pozabila. Ugotovila sem, da v Galeriji Grad lahko dobim tudi celotno podobo zabave, kar bo otrokom še bolj zanimivo, meni pa ne bo potrebno pomivati posode in jo zlagati v pomivalni stroj, ki ne bo dohajal njihovega packanja. Saj veste, otrok naredi požirek pijače iz kozarca, se gre igrat, pride nazaj in reče:« Kateri je moj kozarec?« Vsi malce začudeno gledajo in že vzame novega in tako dalje. Polno na pol popitih pijač v kozarcih, za katere nihče ne ve, čigavi so in pomanjkanje čistih kozarcev. Za sproščeno zabavo je pomembno, da se otroci ne obremenjujejo, če se kaj prevrne ali pade po tleh. Najboljše je, če se kozarec ne more razbiti, ker je plastičen, krožnik pa papirnat.
Že v začetku zabave sem na vsak kozarec s črnim flomastrom napisala otrokovo ime in nihče več ni spraševal, kateri kozarec je njegov. Papirnati krožniki so se odlično izkazali. Menjali smo jih za vsako jed, brez slabih misli: »Spet me bo čakala gora posode.« Vabila, ki sem jih naročila pri Galeriji Grad, so se ujemala s kozarci, krožniki in namiznimi pogrinjki. Skratka, Nodijeva torta je bila »boom« za sina, motiv avtomobilov pa je naredil malo bolj »fantovski« vtis.
Rojstno dnevna zabava je uspela kot še nikoli. Otroci so bili sproščeni in razigrani, pa tudi sama sem bila zelo zadovoljna, saj sem imela manj dela. Urica ali dve za nakupe, ki so mi jih prihranili z dostavo, da ne omenjam parkinga (kako bi namreč šla na mestni avtobus s torto), ura za pomivanje posode… Zdaj pa so otroci sami zmetali krožnike v veliko plastično vrečo, ki jim je služila za smetnjak in v nekaj minutah o zabavi ni bilo ne duha ne sluha. Preden je zaspal, me je sin objel in rekel:«Mami, ti si zakon. Kot Nodi. » Boljšega komplimenta od njega v tistem trenutku verjetno res ne bi mogla dobiti.
Otroške torte
1. OTROŠKE TORTE (IZJAVE ZADOVOLJNIH STRANK)
Hčerka je praznovala 5. rojstni dan in želeli smo jo presenetiti s čisto posebno torto. Doma je imela hišnega ljubljenčka, mini zajčka, ki ji je pomenil igračo, prijatelja za igro in zaupnika. Skratka, družinski člani nismo bili več čisto prepričani, da bi, če bi morala izbirati med nami in njim, izbrala nas. Zato smo prišli na idejo, da bi ji dali za rojstni dan torto v obliki zajčka. Seveda smo takoj naleteli na problem, kje bi tako torto lahko dobili, dokler ni babica nekje na kavici pri sosedi »zvohala«, da so najslajše torte v mestu v slaščičarni Galerija Grad, ki nudi tudi otroške torte v obliki vseh mogočih živali. Pravzaprav je rekla, da pri njih ni ničesar takega, kar ne bi bilo mogoče in da ni »šans«, da ne bi spravili skupaj enega zajčka.
Izkazalo se je, da smo bili edini problem mi, ker se nismo mogli več odločiti, ali bi bila torta v obliki zajčka ali kar torta z njegovo sliko, saj je obstajala tudi ta možnost. Končno smo na družinskem glasovanju zmagali tisti, ki smo zagovarjali, da bo pri teh letih primernejša torta v obliki zajčka.
Idej smo imeli toliko, da bi lahko naredili spisek tort do hčerkinega 50. leta. Za to je bila kriva predvsem slikovita ponudba slaščičarne. Ker nam to ni bilo dovolj, smo posegli še po bližnji žlahti in ugotovili, da bi bila torta v obliki traktorja primerna za nečaka, ki je čisto zmešan na traktorje, torto v obliki formule pa si je zaželel moj mož, ki ne bo nikoli čisto odrasel in mora zdaj nadoknaditi vse igrače in druge primanjkljaje iz otroštva. Tako sem imela z njim hude borbe, ker je bil prepričan, da bo hčerka za rojstni dan najbolj vesela avtomobila na daljinsko upravljanje, vojaškega tanka ali pa električne železnice, če že ne super računalniške igrice, kjer se pobijajo kot za šalo. Na koncu mi je celo zabrusil: »Lahko tebi, ko si lahko kupuješ Barbike. Hočem sina. Že zdaj vem, kaj vse bova lahko počela skupaj.«
Kakor koli že, hčerka je bila nad torto tako zelo navdušena, da smo jo komaj prepričali, da jo je pustila razrezati. Torta je bila božanska. Vsi smo se oblizovali. Povabljenci, od prijateljic do sorodnikov, vsi so jo hvalili in spraševali, kje smo jo naročili. Za hip me je prijelo, da bi rekla, da sem jo spekla sama, a sem se takoj streznila. Mojim kuharskim poskusom so že bili priča in mi ne bi nikoli verjeli, da sem jo sama spekla. Glede na to, da se ravno po torti pozna uspeh rojstnodnevne zabave, moram priznati, da je več kot uspela. Zadovoljni smo bili prav vsi, tako mladi kot stari, brez posebnih tort pa tako in tako več ne bo šlo. Zagotovo jo bomo kmalu spet naročili.
Hčerka je praznovala 5. rojstni dan in želeli smo jo presenetiti s čisto posebno torto. Doma je imela hišnega ljubljenčka, mini zajčka, ki ji je pomenil igračo, prijatelja za igro in zaupnika. Skratka, družinski člani nismo bili več čisto prepričani, da bi, če bi morala izbirati med nami in njim, izbrala nas. Zato smo prišli na idejo, da bi ji dali za rojstni dan torto v obliki zajčka. Seveda smo takoj naleteli na problem, kje bi tako torto lahko dobili, dokler ni babica nekje na kavici pri sosedi »zvohala«, da so najslajše torte v mestu v slaščičarni Galerija Grad, ki nudi tudi otroške torte v obliki vseh mogočih živali. Pravzaprav je rekla, da pri njih ni ničesar takega, kar ne bi bilo mogoče in da ni »šans«, da ne bi spravili skupaj enega zajčka.
Izkazalo se je, da smo bili edini problem mi, ker se nismo mogli več odločiti, ali bi bila torta v obliki zajčka ali kar torta z njegovo sliko, saj je obstajala tudi ta možnost. Končno smo na družinskem glasovanju zmagali tisti, ki smo zagovarjali, da bo pri teh letih primernejša torta v obliki zajčka.
Idej smo imeli toliko, da bi lahko naredili spisek tort do hčerkinega 50. leta. Za to je bila kriva predvsem slikovita ponudba slaščičarne. Ker nam to ni bilo dovolj, smo posegli še po bližnji žlahti in ugotovili, da bi bila torta v obliki traktorja primerna za nečaka, ki je čisto zmešan na traktorje, torto v obliki formule pa si je zaželel moj mož, ki ne bo nikoli čisto odrasel in mora zdaj nadoknaditi vse igrače in druge primanjkljaje iz otroštva. Tako sem imela z njim hude borbe, ker je bil prepričan, da bo hčerka za rojstni dan najbolj vesela avtomobila na daljinsko upravljanje, vojaškega tanka ali pa električne železnice, če že ne super računalniške igrice, kjer se pobijajo kot za šalo. Na koncu mi je celo zabrusil: »Lahko tebi, ko si lahko kupuješ Barbike. Hočem sina. Že zdaj vem, kaj vse bova lahko počela skupaj.«
Kakor koli že, hčerka je bila nad torto tako zelo navdušena, da smo jo komaj prepričali, da jo je pustila razrezati. Torta je bila božanska. Vsi smo se oblizovali. Povabljenci, od prijateljic do sorodnikov, vsi so jo hvalili in spraševali, kje smo jo naročili. Za hip me je prijelo, da bi rekla, da sem jo spekla sama, a sem se takoj streznila. Mojim kuharskim poskusom so že bili priča in mi ne bi nikoli verjeli, da sem jo sama spekla. Glede na to, da se ravno po torti pozna uspeh rojstnodnevne zabave, moram priznati, da je več kot uspela. Zadovoljni smo bili prav vsi, tako mladi kot stari, brez posebnih tort pa tako in tako več ne bo šlo. Zagotovo jo bomo kmalu spet naročili.
Naročite se na:
Objave (Atom)